NT Konferenca 2012 lectures schedule for mobile devices

I’ve created a simple ASP MVC 4/jQuery Mobile UI web site that helps you with NT Konferenca 2012 lectures schedule if you have a mobile device (now, who doesn’t?). Note that it isn’t a well thought, thoroughly and carefully crafted site. Instead it is a quick and simple one, actually it took me an hour (thanks to wonderful tools – VS2010, NuGet and technologies - .net 4.0, OData, WCF Data Service, jQuery Mobile UI, ASP MVC 4 and so forth).

Feel free to browse the lectures schedule through ntk.rthand.com. I might add additional features in next days – feedback me if you’d like to see a feature.

Slides from my .NET Micro Framework and Netduino (using also XBee Pro and C328R camera) talk at Študent je car

Today I’ve presented .NET Micro Framework to the students of Nova Gorica. I demonstrated running the C# code on Netduino by taking photos (on demand from client) using C328R camera, sending the JPG bytes over the wireless PAN provided by the two XBee Pros and showing the image within the WPF application running on the desktop. It was my first semi-hardware talk and it went fairly well I assume.

Attached are Power Point slides (in Slovene) and the demo code.

Note about demo: The client code requires PostSharp (if you compile it) for creating and implementing INotifyPropertyChanged. If you don’t have PostSharp then remove the references to it and NotifyPropertyChangedAttribute class. Then implement it manually for MainViewModel class.

mf.rar (13.00 mb)

Slides (Slovene) from my “compiler as a service” talk at Bleeding Edge 2011

I have to say that I really liked this year’s Bleeding Edge event. It happens rarely that all the pieces fit together: weather was excellent, location was beautiful, I enjoyed my trip (part by train, part by bicycle), attendees were just great and my presentation was a nice interactive (with attendees) one – just as I like. I gave a ton of swag and shown how to enhance your development experience with extending/using CodeRush DXCore, PostSharp or just by using CSharpCompiler.

Hopefully the attendees did like the presentation as well.

Download the few slides below and see you at the next Bleeding Edge!

Prevajalnik kot storitev.ppt (586.50 kb)

My “compiler as a service” talk at Bleeding Edge 2011

Microsoft is working on compiler as a service codenamed Roslyn for Visual Studio 11 which is supposed to come sometime next year, I assume towards the end of the 2012. Not much is known and Roslyn might be less feature rich as one might expect. Microsoft announced at Build conference that they’ll release some Roslyn CTP bits in a few weeks time.

The good news is that you can already use compiler as a service today through tools such as CodeRush(commercial)/CodeRush Xpress(free), PostSharp(commerical) and custom coding. Even if some tools are commercial, they provide a tremendous value.

Anyway, after a sabbatical year, I’ll talk again at the Bleeding Edge. In fact I’ll be talking about how to leverage these tools and use compiler as a service for improving both design time coding and your applications in general.

But most importantly, I'll be giving a lot of swag away :-)

See you at Bleeding Edge - do stop by and say hi.

SAZAS, država in računalništvo prvič, v1.1 (slovene)

Par novih dejstev glede SAZAS, država in računalništvo, prvič, predvsem po zaslugi @Bekstejdz –a.

1. SAZAS ne prejme ves znesek iz nadomestil temveč “le” 32-40%. Drugo si razdelijo Zavod IPF in rezervacije (karkoli že to pomeni). Letno poročilo Zavoda IPF za 2009.

2. Zgleda, da to nadomestilo ne pobira država, kot sem prvotno mislil, ampak pooblaščenec (pooblastilo da Urad RS za intelektualno lastnino) – do konec leta 2009 je bil to Zavod IPF, potem pa mu je potekla začasna licenca. Po preteku pa Urad ni izdal več začasne ali stalnega dovoljenja za pobiranja. Oba, SAZAS in Zavod IPF sta hotela pridobiti dovoljenje, vendar:

Po mnenju sodišča (sodbi opr. št. I U 1080/2010 in I U 1111/21010) mora za izdajo stalnega dovoljenja vložnik izkazati, da združuje vse raznovrstne upravičence do nadomestila. Za izdajo stalnega dovoljenja je prav tako nujno, da se v pravilih delitve nadomestila (ki morajo biti vsebovana v statutu kolektivne organizacije) določijo natančnejša merila za delitev nadomestila med posamezne upravičence.

Skratka, ni problem, da bi si država premislila ali kaj takega, problem je le ključ delitve in dejstvo, da noben posamezno ne zastopa vseh. Očitno je denarja dovolj “samo za enega” in za nas je dobro, dokler se kregajo sami med seboj. Zanimivo pa je še, da Urada ti dve dejstvi nista motili pri izdraji prve začasne odločbe Zavodu IPF - je takrat predstavljal vse in je imel jasen ključ deliteve?

3. Posledica točke 2. je ta, da od začetka 2010 noben ne izvršuje uredbe in pobira nadomestila. Vsaj tako zgleda.

4. Bistvo originalnega zapisa seveda ostaja, to, da se začasno ne znajo zmeniti kdo nas bo odiral ne spremeni praktično nič, prav tako ne spremeni dejstvo, da ne dobi vsega zneska SAZAS (potrebno je vprašati uvoznike, da se ugotovi, kaj se z nadomestili dogaja – pozna kdo kakšnega?).

SAZAS, država in računalništvo, prvič (slovene)

Ljudje se pritožujemo nad višino vseh možnih davkov, a ne. Redko kdo pa ve, da obstaja še ena zla dajatev, ki je še bistveno bolj prikrita in se ji strokovno reče nadomestilo. In to so nadomestila za privatno in drugo lastno repoduciranje - SAZASu na (računalniško) strojno opremo in medije.

Dejmo si takoj pogledat ekstremni, praktičen primer. Za 500GB trdi disk, ki se ga kupi v prosti prodaji ali že vgrajenega bo uvoznik plačal SAZASu 50% (petdeset procentov, ali z drugimi besedami POLOVICO). Sliši se neverjetno, ampak je žal resnično: 500GB disk stane nekje okrog 40€, odštejmo DDV in dobimo 33,3€. Od teh 33,3€ bo uvoznik odštel 16,7€ (polovica od 33,3€) za nadomestilo in ta del tega prejme SAZAS. In da smo si na jasnem, tale postavka na računu, ki ga prejme kupec, nikakor ni navedena.

 

Dejstva

NI mogoče? O, pa je. In to od dne 6.10.2006 naprej, ko je vlada evropskega svetilnika oz. njen vladar podpisal odredbo “o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje”. Tam piše takole, v 2. b) točki 2. člena:

Nadomestilo za tonsko ali vizualno snemanje varovanih del, ki se plačuje pri prvi prodaji ali uvozu novih praznih nosilcev zvoka ali slike, znaša za posamezen prazni nosilec zvoka in/ali slike, ki po deklaraciji proizvajalca omogoča:

2. digitalni zapis avdio in/ali vizualnih ter pisanih del, in sicer:

b) nosilec, ki ni izključno namenjen reproduciranju avdio in/ali vizualnih del:

– podatkovni CD,
– podatkovni DVD,
računalniški trdi disk,
– spominska kartica (na primer: CF, SD, SDHC),
– nosilec z integrirano spominsko enoto in predvajalnikom, ki ni izključno
namenjen reproduciranju digitalnih avdio in/ali vizualnih del (na primer:
mobilni telefon, dlančnik), in
– drug podoben nosilec
za vsakih začetih 1 GB zmogljivosti 8 SIT, vendar ne več kot 4000 SIT.

4.000 bivših SIT je natančno 16,691704223001168419295610081789€ ali 16.7€ na kratko. Ker je znesek (na srečno) navzgor omejen pride najbolj do izraza pri nakupu zgoraj omenjenega 500GB diska. Vendar odredba ni omejena na trde diske, kje pa, vse živo se plača, vključno z spominskimi karticami, ki jih imate v fotoaparatih. Kolikor je meni jasno, se ta denar delno steka v SAZAS (glej spodaj razpredelnico o delitvi prilivov).

Novost: Zgleda, da se uredba trenutno ne izvaja, zaradi kregarij, kdo bo pobiral denar. Več v posodobitvi 1.1.

Implikacije

 

 

Vsi smo krivi

Tale odredba je vsekakor nastala pod vplivom oslovske sodbe v Višnji gori. Predpostavlja namreč, da smo vsi krivi prepisovanja SAZASovih in drugih vsebin, prav vsi, ki kupimo poljubno napravo ali medij iz Odredbe in vse nelegalne vsebine bomo zapisovali na vse kupljene medije z uporabo vseh kupljenih naprav. Brez izjeme. Ko kupiš, si kriv. In ker si kriv, potem plačaj pavšal. Ni ti pa potrebno vedeti, da si kriv in da plačaš, zato pa postavka ni nikjer navedena. Plačilo naj opravi kar zlodej (uvoznik), ki take stvari prodaja. Seveda z denarjem kupcev. Človek se seveda vpraša, če sem že avtomatično kriv in za to še plačam (čeprav nevede) a potem lahko dejansko legalno prepisujem to vsebino? Ne. Namreč, če se prepiše zaščiteno vsebino in storilca policaj dobi med delom, se plača kazen. Plača se nekaj, kar se je že plačalo ob nakupu zločinskega medija in naprav. Pa še kartoteko se dobi. Le, da se tokrat zavedno plača za storjeni zločin (in ne nevedno za možni zločin). Torej sodeč po odredbi smo vsi krivi vnaprej in zato plačamo, če smo pa res krivi, potem pa še enkrat plačamo.

Toda krog plačil se tukaj ne konča. Evropsko združenje SAZASov (med njimi tudi naš preljubi) sedaj zahteva, da bi se pavšal plačeval še pri ponudnikih interneta (SIOL, T-2, etc.), spet pavšalno, ker se pač preko njih pretaka nelegalna vsebina. Hočeš nočeš, bi vsi ponudniki morali plačevat pavšal, ker se preko njih lahko pretaka nelegalna vsebina.

 

Slabo za razvoj

Se še spomnite megalomanskih stavkov o svetilniku Evrope (iste vlade in vladarja podpisanega pod uredbo), kako bomo postali oh in sploh napredni. Seveda, ni boljšega načina kot obesiti pijavke na računalniške naprave in medije (ne pozabiti, 50% za 500GB disk), denar preusmeriti izven tehnoloških voda, in tehnološki napredek je zagotovljen.

Denarni tok

Kam točno gre denar, ki se ga na zgornji način pobira? Očitno gre tretjina SAZASu (glej spodaj razpredelnico o delitvi prilivov), ki je “neprofitna” organizacija. In ta “neprofitna” organizacija prejema od države (od kupcev strojne opreme in medijev) na tone denarja, če vse to drži. Koliko denarja? Kdo bi vedel. Komu točno gre ta denar in po kakšnem ključu? Kdo bi vedel, SAZAS takih in podobnih podatkov ne daje, vlado pa očitno tudi ne zanima.  In to koristi tehnološkemu preboju Slovenije kako?

Zaključek prvega dela

Če na kratko povzame, naša država lupi kupce strojne opreme in medijev za zločine, ki bi jih le-ti lahko storili, to očitno prikriva (kupec se ne zaveda tega) in pobran denar namenja neki neprofitni organizaciji, kjer le-ta ponikne. Film Minority report je vsaj temeljil na nekih specifičnih domnevah jasnovidcev, tukaj je pa vlada posplošeno jasnovidna.

Dopuščam možnost, da se motim, vendar amaterski pogled na to odredbo kaže tako. Popravki so zaželeni in dobrodošli.

Zgodba se nadaljuje.

Novost: Razpredelnice delitve prilivov iz Odredbe za 2009. SAZAS dobi "samo" 32%, ostalo si razdelijo drugi. Nič bolj ni jasno, komu gre koliko denarja. Sem malo prilagodil zgornji tekst temu dejstvu. Torej ne dobi samo SAZAS, ampak tudi drugi, bistvo zgodbe ostaja isto.

Posodobitev - v1.1

Comparing heating costs using Silverlight

Out of curiosity I’ve decided to compare actual heating costs versus theoretical heating costs. The calculation shows how much it would cost If I used a modern conditioner instead of a centralized heating provided by city and fuelled by natural gas. Hence I crafted a simple Silverlight application using DevExpress Silverlight components (which helped a lot, but that’s another story).

The default data is my data for January but you can enter your own. While the application is in Slovene you can pretty much understand the huge difference just by looking at the chart below. So much for naively believing that heat provided directly by fire is the cheapest one.

Follow this link to the heating cost calculator

Vtisi o HTC Desire Android napravi (Slovene)

Že nekaj časa spremljam Android telefone na spletu vendar zares nisem imel opravka še z nobenim. Največ kar je, sem si ogledal na hitro kakšen prijateljev telefon. No, zadnje čase malo resneje premišljujem da bi si nabavil enega zase – se mi zdi, da je Android že kar uporaben. Pa sem dokaj nepričakovano dobil priložnost testirat enega izmed njih. Jure iz Mobitela mi je prijazno poslal telefon HTC Desire za testiranje za obdobje dva tedna. HTC Desire je dvojček Googlovega Nexus One – referenčnega telefona Android, ki ga prav tako izdeluje HTC. Za razliko od Nexusa One, Desire nima odpravljanja šuma mikrofona med telefoniranjem, ima pa ščepec več pomnilnika RAM (567MB vs 512MB) – kar pri Androidu, ki vse programe tlači kar v pomnilnik, ni tako zanemarljivo (Froyo naj bi odpravil to omejitev) pa še sledilno kroglico so zamenjali z, zame neuporabnim sledilnikom prsta in gumbe na zaslonu s pravimi fizičnimi gumbi. Pa še kakšna razlika bi se našla.

Za začetek naj povem, da nisem pretiran oboževalec HTCja. Prej nasprotno. Moja najslabša iskušnja z njimi sega nazaj v čas Windows Mobile 6.x in HTC TyTN II telefona. Sicer spodobna stvar (strojna oprema) na papirju, celo grafični pospeševalec je dosegal kakšne 3/4 ravni iPhona. In potem razočaranje. HTC je “pozabil” priložiti grafični gonilnik, brez katerega je bil grafični pospeševalnik manj uporaben kot superračunalnik brez elektrike. Uraden odgovor HTCja na jezo tisočih uporabnikov: “Ah, dejte no, sej nismo nikoli eksplicitno obljubili grafičnega pospeševanja, če ga hočete, si kupite naš nov XY aparat, kjer je to obljubljeno”. Kar me privede do druge zamere HTCju. Non stop proizvajajo nove modele, na stare pa hitro pozabijo. Hja, vse za čim večji dobiček, saj vzdrževanje starih modelov ne prinaša direktnega dobička. To je še posebej veljalo v času Windows Mobile, zdaj je morda malo, ampak res malo, bolje. Ta pristop me še najbolj spominja na tisti vic o neskončnem številu opic, ki jih postaviš pred tipkovnico in ena prej ali slej napiše Hamleta – tako HTC proizvaja morje novih in novih modelov v upanju, da bo kakšen le uporaben. Za kontrast si poglejte Apple, ki skrbi za svoje 3(!) različne iPhone še zdaj, edino prvega ne bo več podpiral s prihajajočim iPhone 4 OS.

Moja merila za Android telefon:

  • ne sme imeti lasten uporabniški vmesnik. Zakaj? Preprosto, ker potem se bo podjetje izgovarjalo, da ne more posodobiti operacijskega sistema, ker je posodobitev lastnega uporabniškega vmesnika zahtevno opravilo.
  • nalagalnik (bootloader) mora biti odklenjen. Zakaj? Zato, da lahko naložimo drugo verzijo OS in nam ni potrebno čakati na proizvajalca (glej zgoraj). Na svetu je kar nekaj ljudi, ki sestavlja verzije po meri in te so večinoma ljudem dostopne in boljše kot proizvajalčeve. Ko se proizvajalec naveliča posodabljati telefon, je to edina možnost za nadgradnjo.
  • spodobna baterija, ki omogoča vsaj dan nezahtevnega dela.
  • vsaj 480x800 zaslon, čim večji, tem bolje.
  • že se le da brez fizične tipkovnice, ker ta naredi telefon večji in težji.
  • WiFi, Bluetooth in 3G.
  • fotoaparat, ki zna narediti spodobno sliko (za nujne primere, ko ni pravega pri roki).

Kar sledi ne bo nek strokoven opis, ampak zgolj moje dvotedenske uporabniške izkušnje, s poudarkom na stvareh, ki mi niso všeč. Konec koncev nam nadležne in neuporabne stvari veliko povedo o uporabnosti telefona, mar ne? Telefon je lahko še tako dober, toda če ima napako, ki ga naredi neuporabnega, vse njegove dobre strani niso vredne nič.

In kaj sem ugotovil po dveh tednih uporabe?

No, za začetek bi si želel malo več časa, dva tedna nista ravno dovolj za kakšen poglobljen vtis. Prvi vtisi so pozitivni, ohišje je spodobno in lepo ga lahko spravim v stranski hlačni žep, zaslon lepo sije v živi barvi in stvar je spodobno hitra. Konec koncev ima 1Ghz procesor Snapdragon. Za namestitev SIM kartice je potrebno odpreti zadnji del ohišja in odstraniti baterijo. Mimogrede, zraven je še (tovarniško priložena) Micro SD kartica velikosti 4GB. Klik klik - in če je baterija polna, je telefon pripravljen na uporabo.

Operacijski sistem je aktualni Android 2.1 Eclair in je “onesnažen” s HTC Sense uporabniškim vmesnikom, kar bo zelo verjetno dober izgovor, da bomo na Froyo-ta (Android 2.2, ki na trg prihaja te dni) čakali dosti časa. HTC je sicer izjavil, da lahko pričakujem Froyo-ta za letošnje njihove modele nekje proti koncu leta. Za starejše modele pa se ne ve, kar zelo verjetno pomeni sredinec roke uporabnikom. Ste pomislili, da bo Desire naslednje leto lanski model? In – da ne bo pomote - Froyo ni bistveno (če sploh je) zahtevnejši kot Eclair. Da so to zgolj pohlepni marketinški nameni nam pove dejstvo, da so ljudje celo uspeli G1 (letnik 2008) posodobiti na Eclair. No, na srečo se menda da dobiti dostop do superuser pravic (root) in tako zaobiti neumne omejitve – na lastno odgovornost in izgubo garancije seveda. Kakorkoli, HTC Sense mi deluje precej nepotrebno, mogoče ima nekaj koristnih delov – npr. Flash, deljenje internet povezave preko USB kabla (USB tethering), pa še to ne bo več potrebno s prihodom Froyo-ta. Vremenski del je ravno tako neuporaben, ker v Sloveniji podpira le Ljubljano. Zastonj Weatherbug je precej spodobnejši. Skratka, HTC Sense uporabniški vmesnik je bolj nonsense.

Zaslon je 480x800 3,7 palčni AMOLED, kar pomeni, da naj bi imel boljše barve kot klasičen LCD. In res je lepo gledat vse te žive barve, le na soncu je skoraj neuporaben zaradi odseva. Ima pa tudi eno grdo skrivnost, ki jo neradi oglašujejo, oziroma je sploh ne. Za razliko od navadnih zaslonov, pri katerih ima vsaka pika na zaslonu vse tri barvne komponent (RGB – rdeča, modra, zelena) jih ima Desirejev samo dve, kar je odkril Luke Hutchison na ars technica  (vezano je na Nexus One, ampak Desire je dvojček z istim zaslonom). Ja, vsaka pika ima zeleno komponento, medtem ko se rdeča in modra izmenjujeta.

imageDesire, bela podlaga in črn tekst: lepo se vidi izmenično rdečo in modro, zelena pa je konstantna

image

TyTN II, bela podlaga in črn tekst: vsaka pika ima RGB komponente

Za natančnejši opis te packarije si poglej hiperpovezavo. Razultat? Bolj spackan in slabše čitljiv tekst ter slab občutek v želodcu, ker nas HTC vsaj zavaja, če že ne laže. In pazite - to pri napravi, ki je v prosti prodaji vredna okoli 600€. Obstaja tudi tretja razlaga, da HTC svoje zaslone pač meri v HTC pikah, ne pa kot vsi drugi, v RGB pikah. Očitno HTC kar ne more iz svoje kože in na račun kvalitete malce prireja specifikacije. Vse za dobiček, mar ne.

Drugi problem povezan z zaslonom je večdotičnost (multitouch). Večdotičnost na Desireju je spet en poceni klump, ki deluje samo do neke mere, to je, dokler nista prsta blizu ali na isti osi. Večinoma te hibe med vsakdanjim delom človek niti ne opazi (večinoma uporabljamo samo en prst). Ampak če igramo igrice ali vrtimo kakšne slike, itd., pa zna biti prav moteče. Več si oglejte na tej povezavi, program s katerim omenjeno pomanjkljivost lahko sami testirate pa zastonj dobite na Android tržnici pod imenom Multitouch Visible Test. Spet poceni HTC bližnjica.

1400mAh baterija je prešibka za takole strojno opremo in ne zdrži niti cel dan. Da se popravim, ne zdrži niti cel dan ob relativno nezahtevnem delu, kot je občasno prebiranje e-pošte, Twitterja in Facebooka, kar smatram kot minimum opravil. Ves čas sem imel vklopljen tako bluetooth kot WiFi. Če človek zraven zaigra še kako igro tu in tam in kaj potelefonira, vam telefon crkne prej kot v pol dneva. Mogoče se da baterijo varčevati s kakimi dodatnimi programi, ki izklapljajo bluetooth, ko ni telefonskega klica ali kaj podobnega, ne vem.

1GHz Qualcomm Snapdragon procesor je dovolj hiter, stranski produkt te hitrosti je občasno znatno segrevanje aparata. Froyo pa naj bi delovanje še dodatno bistveno pospešil s programskimi optimizacijami.

Bluetooth sem uporabljal v kombinaciji s Jabra BT530 slušalko in delalo je v redu. Z WiFi-jem prav tako nisem imel problemov, mogoče edinole nima ravno nekega dobrega dometa. Telefonski del deluje brez problema, kompas še kar, merilec pospeška tudi.

Sem pa imel probleme s priloženim odjemalcem za e-pošto (del HTC Sense). Za e-pošto uporabljam exchange strežnik. Največji problem na katerega sem naletel je bil ta, da mi občasno pošte ni in ni hotel poslati in to brez opisa vzroka napake – enostavno jamra, da je težava pri pošiljanju. Večinoma je v roku enega dneva pošto vseeno odpremil. Neugodno, če ti gori hiša in po e-pošti kliceš gasilce na pomoč. Poleg tega me odjemalec ne obvesti, če pride pošta v mapo, ki ni Inbox. Klasičen nedodelan HTCjev program. Bi vsaj pustili Googlov e-mail, ki zgleda bolj uporaben, vsaj meni – je pa res, da ga nisem testiral.

Najhuje kar se mi je tekom testiranja zgodilo, je bila avtodestrukcija SD kartice. Si predstavljate film Mission Impossible: “Tole sporočilo se bo uničilo v roku 5 sekund”? Začelo se je tako, da sem nekega dne spet imel problem s pošiljanjem e-pošte in sem se odločil, da ga poskušam reštartat (reštart je večinoma magična rešitev za večino problemov, če ne deluje, ga pač večkrat ponoviš). Power Off in že po 53ih sekundah je pravilno mrknil. Klik in kakšnih 55 sekund kasneje mi je ponosno javil: “Blank SD card, SD card blank or has unsupported filesystem”. Hua. Kar tako. Še dobro, da nisem imel kaj vrednega gor. Sem poskušal formatirat, pa se ni nič zgodilo. Čudno. Sem dal kartico ven iz telefona in v moj čitalec SD kartic in tudi nič, kot da kartica ni prisotna. Huh? In očitno nisem edini, ki je naletel na to samodestrukcijo. Android Forums in XDA forums imajo podobne in enake probleme (pa še na drugih forumih imajo podobna sporočila). Glede na to, da ljudje javljajo probleme na različnih SD karticah, bi se dalo sklepat, da je nekaj narobe s telefonom. Auč. Si predstavljate tajvansko ruleto: “Daš v Desire SD kartico in če preživi vklop telefona, greš v naslednji krog”?

Povzetek

Kaj pa vem. Meni se tale Desire še vedno zdi, kot pravi HTC izdelek, kjer namečejo noter en kup tehnologije, uberejo bljižnjice in stvar čimprej izstrelijo na tržišče, prodajo čim več in potem pozabijo na reševanje težav. Zraven pa jih še srbijo prsti in si ne morejo kaj, da ne bi napisali svojega vmesnika, uporabnik pa nima možnosti izbire. Je pač tako, da se ljudje delimo na tiste, katerim je HTC Sense všeč in tiste, ki se nam zdi bolj brezveze, pa še nove verzije OS pridejo z ogromnim zamikom zaradi teh dodatnih uporabniških vmesnikov, če sploh pridejo. Desire ima vsaj to prednost, da je dvojček Nexusa One, Googlovega otroka. To pomeni, da bo Google nove verzije najprej priredil za Nexus One in HTC ne bo imel veliko dela. Samo HTC Sense bo potrebno prenesti in že bo kako leto naokoli. Tako npr. uporabniki HTC Hero-ta čakajo na nadgraditve predpotopnega Androida 1.5 že več kot sedem mesecev. Bomo videli, če bodo pri Froyo-vemu Desiru kaj hitrejši (konec leta obeta spet čakanje in čakanje).

Če lahko živite z omenjenimi problemi ter ste se sprijaznili, da vas HTC zavaja, potem vam je telefon lahko celo všeč. Zase vem, da ga ne bom kupil. So mi naštete pomanjkljivosti prehude, da bi žrtvoval kup denarja. Si bom raje še ogledal Motorolinega Milestona ali pa počakal na kaj bolj meni prijaznega.

What’s new in C# 4.0 presentation at NTK 2010 in Portorož

Tomorrow I am talking about new features in C# 4.0 at NT Konferenca in Portorož, Slovenia and I’ll be there through all day. So if you want to hear what features were added to C# in its latest incarnation you are welcome to attend the presentation taking place in Emerald 1, 14:45 - 16:00.

Later I’ll participate in MVP Panel in MSTech (Pečina), 16:30 - 17:30 and as a SLODUG lead I’ll be present at SloUG meeting in Sunset, 17:30 as well.

If you just want to talk about something .net-ish or just want to say hi, feel free to find me as I’ll be lurking around during my free time.

BTW, the official NT Konferenca twitter tag is #ntk10.