Par novih dejstev glede SAZAS, država in računalništvo, prvič, predvsem po zaslugi @Bekstejdz –a.
1. SAZAS ne prejme ves znesek iz nadomestil temveč “le” 32-40%. Drugo si razdelijo Zavod IPF in rezervacije (karkoli že to pomeni). Letno poročilo Zavoda IPF za 2009.
2. Zgleda, da to nadomestilo ne pobira država, kot sem prvotno mislil, ampak pooblaščenec (pooblastilo da Urad RS za intelektualno lastnino) – do konec leta 2009 je bil to Zavod IPF, potem pa mu je potekla začasna licenca. Po preteku pa Urad ni izdal več začasne ali stalnega dovoljenja za pobiranja. Oba, SAZAS in Zavod IPF sta hotela pridobiti dovoljenje, vendar:
“Po mnenju sodišča (sodbi opr. št. I U 1080/2010 in I U 1111/21010) mora za izdajo stalnega dovoljenja vložnik izkazati, da združuje vse raznovrstne upravičence do nadomestila. Za izdajo stalnega dovoljenja je prav tako nujno, da se v pravilih delitve nadomestila (ki morajo biti vsebovana v statutu kolektivne organizacije) določijo natančnejša merila za delitev nadomestila med posamezne upravičence.”
Skratka, ni problem, da bi si država premislila ali kaj takega, problem je le ključ delitve in dejstvo, da noben posamezno ne zastopa vseh. Očitno je denarja dovolj “samo za enega” in za nas je dobro, dokler se kregajo sami med seboj. Zanimivo pa je še, da Urada ti dve dejstvi nista motili pri izdraji prve začasne odločbe Zavodu IPF – je takrat predstavljal vse in je imel jasen ključ deliteve?
3. Posledica točke 2. je ta, da od začetka 2010 noben ne izvršuje uredbe in pobira nadomestila. Vsaj tako zgleda.
4. Bistvo originalnega zapisa seveda ostaja, to, da se začasno ne znajo zmeniti kdo nas bo odiral ne spremeni praktično nič, prav tako ne spremeni dejstvo, da ne dobi vsega zneska SAZAS (potrebno je vprašati uvoznike, da se ugotovi, kaj se z nadomestili dogaja – pozna kdo kakšnega?).
1. Velja za 2009. "Rezervacije" so bile namenjene filmskim ustvarjalcem, ki dotlej niso imeli svoje kolektivne organizacije (https://www.aipa.si/sl/Strani/default.aspx). Zbrana nadomestila (v letu 2009 dober milijon eur) namreč pripadajo glasbenim avtorjem, izvajalcem in založnikom, avtorjem in založnikom literarnih del ter filmskim avtorjem, "izvajalcem" (igralci, ipd.) in producentom. Med njihove organizacije so se delila tako, kot to opisuje letno poročilo IPF, njihove organizacije pa so jih delile posameznim imetnikom pravic v skladu s svojimi pravili delitve.
2. Da. Pravila delitve deloma določa tudi zakon (čl. 154) : http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200716&stevilka=717
3. Drži. Kar je odlično, saj so se diski in druge naprave s 1.1.2010 zaradi tega sorazmerno pocenili , mar ne? 😉
4. http://www.anni.si/, http://www.asbis.si/, http://www.avtera.si/, http://www.diss.si/, itd…
1. Z njihovimi internimi pravili, kar očitno moti tudi Urad danes.
[quote]3. Drži. Kar je odlično, saj so se diski in druge naprave s 1.1.2010 zaradi tega sorazmerno pocenili , mar ne? ;)[/quote]
Dinamiko cen res ne poznam, predvidevam pa, da so jih uvozniki zvišali na začetku nadomestil (vsi), sedaj pa jih družno držijo gor. Ali pa so se cene dejansko znižale (cena diskom skozi pada). Nadomestilo je vsekakor vplivalo in verjetno še vpliva na cene. Mogoče pa uvozniki avtomatično trgajo nadomestilo, ker pričakujejo, da se bo le-to pričelo spet pobirat.
Tega ne vem, zato bi rad imel informacijo iz prve roke uvoznika.
4. – uvoznike lahko poznaš ali pa "poznaš" 😉
1. Povprašaj, zakaj bi ugibal :). Morda izveš kaj novega in presenetljivega…
3. Nikoli zvišali, nikoli znižali. Cene pri nas, so bile vedno približno primerljive s cenami v državah z utečenim sistemom zbiranja nadomestil. Skupni trg ne dovoljuje pretiranih razlik. Nagradno vprašanje. Kaj se je potem dogajalo s cenami v času, ko so se nadomestila zbirala in v obdobjih do 2007 in od 2010 do danes, ko se ne? Komu razlika?
Nagradno podvprašanje #1. Kako se oblikuje cena v trgovinah? Se marže obračunavajo na "osnovno ceno" HW, ali na "osnovno ceno+nadomestilo"? Komu razlika in zakaj?
Nagradno podvprašanje #2. Kolikšen del cene odpade na intelektualno lastnino – patentne pravice? http://www.hughsnews.ca/faqs/authoritative-blu-ray-disc-bd-faq/16-intellectual-property-and-legal-matters
Nagradno podvprašanje #3. Koliko je vreden "prazen" divx predvajalnik in kje lahko kupim divx filme?
1. če veš, povej, zakaj se šparaš?
3., #1 Skratka, dodatnih 50% ne vpliva na ceno 500GB diska. Čudež ekonomije. Zakaj ne bi potem potrojili nadomestila, če že nič ne vpliva na končno ceno? Če pa že ima uvoznik vedno enako ceno, že rajši vidim, da gre denar k njemu kot Murkotu za moj *potencialni* greh.
#2 patentne pravice so nekaj čisto drugega. Ne mi zdaj mešat jabolk in vijakov.
#3 pojma nimam in me niti ne zanima ampak vem kaj hočeš vedeti. Koliko stane opeka, in na kateri avto jo lahko vržem? A to pomeni, da bi pri nakupu opeke plačal še nadomestilo za razbijanje avtov z opekami? Sicer pa bom o tem vidiku pisal v prihodnje.
"Če pa že ima uvoznik vedno enako ceno, že rajši vidim, da gre denar k njemu kot Murkotu za moj *potencialni* greh."
In s tem lahko, kar se mene tiče, zaključiva razpravo :), ker si zadel v črno.
Take sorte vrednote in vrednosti so točen povzetek meril družbe v kateri živimo. Zaradi njih smo tako strpni, razvijamo lasten know-how in podpiramo ustvarjalnost, ki nas je naredila za "svetilnik Evrope". Svetla prihodnost je še pred nami.. jodl di dreja, rompompom…
A je po tvojem bolje, da smo vsi krivi avtomatično, ker imamo možnost? Če imaš npr. računalniško firmo, kjer imaš več kot 10TB diskovja (mala firma) za opravljanje dejavnosti – a je prav da za vse to plačaš SAZASu ali Zavodu IPF ali komu tretjemu (Murkotu) samo zato, ker to imaš?
Tvoja merila so "vsi ste krivi, brez izjeme – od bolnic do vladnih služb, ha, celo Zavod IPF/SAZAS/Murko mora sam sebi plačevati za svoje računalnike in ostale stvari na črnem seznamu, do vseh posameznikov".
Veš, uvoznik se vsaj potrudi in disk dostavi, z Murkom pa nimam nič.
Oprosti, če to ni tvoj pogled in me popravi – iz zgornjega komentarja tako zgleda.
Ne razumem o kakšni krivdi govoriš? Sem kriv ker morda enkrat letno poškilim na program nacionalke, pa moram vseeno vsak mesec plačati naročnino? Ker nisem nikoli bolan, pa vseeno plačujem zdravstveno zavarovanje zasvojenim, zamaščenim in pijanim? Ker sem premlad za penzijo, pa vseeno pričakujejo od mene referendumske in materialne prispevke za pokojninsko blagajno?
Razporejanje "prispevkov", ki naj bi služili vzpodbudi ustvarjalnosti je morda v tem primeru res preširoko zastavljeno, vendar vseeno ne do takšne skrajnosti, kot jo omenjaš ti. Računalniška podjetja se vedno lahko sklicujejo na čl.38/3 (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200716&stevilka=717), čeprav se strinjam, da bi bilo mogoče ločnico med zasebnim kopiranjem zaščitenih del in poslovno uporabo, ki s tem nima nikakršne zveze, potegniti tudi bolj natančno in jasno, če bo v praksi resnično učinkovala.
Moj pogled je predvsem bolj strpen in umirjen. Rad bi najboljšo rešitev, ki bo v dolgoročnem interesu vseh – ustvarjalcev/proizvajalcev in uvoznikov HW/ (ter ne nazadnje) potrošnikov. Od mp3 predvajalnikov brez vsebine nima nihče nič.
Mogoče je boljša rešitev Nizozemska, kjer namesto uvoznikov nadomestilo poravna država iz proračuna? Morda ti veš za boljšo? Mislim pa, da je za celotno družbo kratkovidno in nepremišljeno preprosto ukinjati sisteme, ki zagotavljajo vzpodbudo filmski, literarni ali glasbeni ustvarjalnosti, češ da so kar vsepovprek nekakšen "Murko".
O kakšni krivdi? Čemu je sploh namenjeno "nadomestilo"? Sloni na predpostavki, da se naprave in mediji, ki so na črni listi, uporabljajo za nedovoljeno prepisovanje zaščitenih vsebin. In ker avtorji tako "izgubljajo" denar, jim je določeno nadomestilo, ki ga plača kupec posredno. Drži?
Torej, ko kupiš tako napravo, pa če tudi jo imaš v omari in je sploh ne uporabljaš, ali pa jo uporabljaš v legalne namene, plačuješ domačim glasbenim avtorjem za izgubljen dohodek zaradi nelegalnega prepisovanja, ki ga nikoli nisi storil (v resnici to plača že uvoznik ob uvozu, ko jo noben sploh ne uporablja še). Torej si avtomatično kriv, da boš zlorabljal naprave in avtorju zato plačuješ pavšal. Kako si lahko to drugače razlagam?
In kaj točno dobim v zameno? Nič, prav nič. V primeru TV naročnine plačujem pravico do gledanja javnega (državnega po Grimsu) programa. V primeru zdravstvenega zavarovanja plačujem pravico do obiska zdravnika in tako naprej.
In v primeru nadomestil, za katera večina niti ne ve, da se plačujejo (oz. da so se plačevala do 2010 in se sigurno še bojo), kaj točno plačujem? Da si neke skrivne organizacije delijo denar po netransparentnih ključih? In zatirajo in grozijo s tožbami vsem po vrsti? Samo poglej, kako se obnaša SAZAS.
Nikoli nisem rekel, da so vsi Murko ali da so vsi slabi, ampak da gre denar iz mojih trdih diskov Murku na tak ali drugačen prikrit način enostavno ni sprejemljivo. A kdo spodbuja mojo računalniško ustvarjalnost z javnim denarjem? Veš, da.
Idealen način? Pavšalno vse oglobiti, groziti naokoli s tožbami in preganjat vse živo je žal daleč od bilo kakšnega pravičnega načina.
"Sloni na predpostavki, da se naprave in mediji, ki so na črni listi, uporabljajo za nedovoljeno prepisovanje zaščitenih vsebin."
Ne. Predpostavka je, da je prepisovanje dovoljeno (kopiranje z izvirnikov). Nedovoljeno prepisovanje je še vedno prepovedano in mu po domače pravimo – piracija.
Ne gre torej za to, da privatno reproduciranje dovoljuje "zlorabo" naprav. Tu je zato, da zagotovi njihovo uporabo, proizvodnjo in uvoz. Nobena država, pa naj bo še tako murkofobična, namreč ne more kar tako legalizirati uvoza naprav, s katerimi bodo potrošniki zganjali zgolj in izključno – protizakonitosti.
Trmasti ponudniki glasbe, filmov, literarnih del (in bojda tudi vi, programerji) pa vztrajajo, da je nepooblaščeno kopiranje njihovih izdelkov prepovedano. Programerji so trmasti še mnogo bolj, saj je v njihovem primeru vsakršno kopiranje prepovedano – zasebno ali ne, nadomestila gor ali dol – ena kopija ne eno mašino.
Zato podpore države bržkone ne potrebujejo. Pri njih gre navsezadnje za resen biznis 🙂
"In kaj točno dobim v zameno?"
Možnost, da npr. glasbeni CD (to je tista okrogla reč z luknjo v sredini), ki si ga kupil v trgovini (…), prekopiraš na spominsko kartico telefona, usb ključ, mp3 predvajalnik, prazen CD, ipd. Nič več kot samo to, pa vendar ta hec stane nezaslišanih 0,03 eur na GB, ki jih v žep zbašejo Murkoti vsega sveta (nadomestila se namreč zbirajo za domače in tuje imetnike pravic) in potem kupujejo obmorske vile in športne avtomobile.
V letu 2009 so domači proizvajalci in uvozniki HW (posredno v resnici potrošniki) prispevali dober milijon vsem ustvarjalcem tega sveta, katerih dela polnijo njihove napravice ter medije, da bi s tem zagotovili, da bodo tudi v prihodnje ostale napolnjene in nakupa vredne. Ali je ta "investicija" dovolj visoka ali ne, presodi sam, ob naslednjem nadaljevanju najljubšega reality showa :=)
[quote]Programerji so trmasti še mnogo bolj, saj je v njihovem primeru vsakršno kopiranje prepovedano – zasebno ali ne, nadomestila gor ali dol – ena kopija ne eno mašino.[/quote]
Ha, kdo zdaj govori nepreverjene stvari? Kar si napisal je popolen nesmisel. Programska oprema pozna več vrst licenc in to, kar si napisal je samo ena varianta, ki ne drži povsem – ponavadi je dovoljeno narediti rezervno sliko medija (to je ponavadi tista okrogla plošča z luknjo v sredini, lahko je pa čisto datotečna zadeva, brez lukenj). Poleg te licence je navoljo še miljon drugih, od zastonj s priloženo izvorno kodo, do pravic do namestive na več računalnikih – etc.
Mimogrede, tudi v muziki obstaja pojem zastonj glasbe in različne licence, npr. Creative commons.
[quote]prispevali dober milijon vsem ustvarjalcem tega sveta[/quote]
Resno? Ti to resno? Zavod IPF deli pridobljen denar ustvarjalcem celega sveta? Dobro, koliko so dobili Arch Enemy ali Amon Amarth v letu 2009?
In spet pridem do tvojega govorjenja na pamet. Stalno omenjaš neke pravična nadomestila gor in dol, pa me zanima, kdo točno koliko dobi in po kakšnem ključu. Recimo za leto 2009.
Na štos, da imam pravico, da zapolnim terazloge diskov in spominske kartice fotoaparata z domačo muziko, pa niti ne bi nič.
"Poleg te licence je navoljo še miljon drugih, od zastonj s priloženo izvorno kodo, do pravic do namestive na več računalnikih – etc."
Da, vendar je izbira licence prepuščena programerjem, ne da bi kdo od njih vnaprej pričakoval, da se ji odpovedo za 0,03 EUR po GB programja. V tem je seveda bistvena razlika, če si vzameš čas in jo skušaš razumeti.
"Zavod IPF deli pridobljen denar ustvarjalcem celega sveta? Dobro, koliko so dobili Arch Enemy ali Amon Amarth v letu 2009?"
Upam, da je doslej jasno vsaj to, da ničesar ne govorim/pišem na pamet 🙂
Vse kolektivne organizacije so dolžne čezmejno izmenjevati zbrana nadomestila s sorodnimi organizacijami v tujini. Glej: http://www.scapr.org/content/member-societies in http://www.cisac.org/CisacPortal/initConsultDoc.do?idDoc=19291
Nadzor nad doslednostjo takšnega poslovanja opravlja država, točneje UIL RS. Kako je s tem nadzorom me ne zanima, ker to pri nas itak ne zanima nikogar. Ocenjujemo raje na povprek, v imenu lastnih interesov, ker je potem manj dela z branjem in razumevanjem dejstev.
[quote]…jodl di dreja, rompompom…[/quote]
Upam, da te SAZAS ne bo preganjal, zaradi tega nepooblaščenega muzikalnega zapisa 😀
english please 🙂
Sorry Giuseppe, we are debating the robbery that is collected on basis of "private copying" and legalized by governments (in this case by Slovene) on customers buying hardware or media (not sure about my translation – see the link below) – thus the debate is in Slovene language.
But hey, feel free to find how much money your are giving away when buying hw and media in this PDF: http://www.thuiskopie.nl/assets/cms/File/Digital_Survey%202010_Web%20version.pdf
Hi Miha
Don't worry. I just like reading your blog… and today in a funny mood that's why i posted that comment.
Thanks for the Link. Will have a look at it.
Giuseppe
Thanks 🙂
I wonder what mood will you be in after reading that PDF :-S – luckily for you (assuming you live in Switzerland) at least you don't have to pay for hard disks and memory cards in your computer / photo.